![Silapasaoa - Encyclopedia Silapasaoa - Encyclopedia](https://a.kouraresidence.com/encyclopedia/slaba.webp)
Anotusi
- Vaega o le silapela
- Eseesega i le va o le leo ma le silapela
- Aofai o silapela i totonu o le upu
- Ituaiga o silapela
- Hiatus
- Diphthong
- Faʻataʻitaʻiga o silapela
O lesilapela o le faʻalauiloaina o phonemes i le tutusa fatu telefoni. O le vavaeʻeseʻega o le 'upu.
O le vaevaeina o se upu i silapela e taua talu ai o lenei o le a faʻamoemoe pe o le upu mataʻutia, tuugamau, esdrújula poʻo sobreesdrújula.
O le mea lea, e taua ai le tuʻu eseʻese o se upu i silapela ma mo lenei e taua le amanaʻia o le diphthong ma le hiatus.
Vaega o le silapela
O le silapela e mafai ona vaevaeina pe vaevaeina i ni vaega eseese: o le syllabic osofaʻiga, o le syllabic nucleus ma le syllabic coda.
- Osofaʻiga Syllabic. E muamua i le vaega autū.
- Nofoaga faʻapitoa. Faʻamatalaga sili ona malosi i totonu o le silapela. E masani lava o se vaueli (pe iai se faaleoga pe leai foi) ma o le tele o taimi o vaueli a, e, o. O vaueli i, u (vaieli vaivai) e sili atu ona faigata ona faʻailoa o se syllabic nucleus ae mafai ona faʻapea pe a le o faʻatasi ma se vaueli malosi (a, e, o).
- Syllabic Coda. O le vaega o loʻo i tua o le syllabic nucleus.
Mo se faʻataʻitaʻiga: O phememes o le upu "pan" o: p - a - n. O le mataitusi "p" i lenei upu o le syllabic osofaʻiga, o le mataitusi "a" o le syllabic nucleus ma le mataitusi "n" o le syllabic coda.
Seʻi tatou vaʻai i se isi faʻataʻitaʻiga:Ii ler – tmal
Ua vaevaeina le upu i ni upu e lua. Taʻitasi latou o loʻo i ai le syllabic osofaʻiga, o le syllabic nucleus, ma le syllabic coda.
O le "i"ma le"t"e osofaʻiga faʻafuaseʻi (eseʻese i faʻamaufaʻailoga), "a" ma le "e" o ni syllabic nuclei (faʻaali leotele) ao "r"ma le"l”O syllabic codas (eseʻese ma vase lalo).
O le upu cartel o se le mautonu upu faigata, o lea la o le faamamafa silapela (malosi syllable) o le "tel".
Eseesega i le va o le leo ma le silapela
O le leo o le pito i lalo o le gagana. O le leo e le tutusa ma se mataitusi. O le leo o le leo e faʻaalia ai mataʻitusi taʻitasi. I leisi itu, o se seti o fonomoni (lua pe sili atu o latou) faia se silapasa.
Faʻataʻitaʻiga o le telefoni: t - o - m - a - t - e. O mataʻitusi taʻitasi e faʻaleoina e se leo ma o lena leo e taʻua o le leo.
Aofai o silapela i totonu o le upu
E tusa ai ma le aofai o vaega poʻo fasi mea e mafai ona vaevaeina i ai upu, e mafai ona faʻavasegaina i:
- Upu Monosyllabic. E le mafai ona vaevaeina i silapela. O le upu atoa e tasi le silapela ma e taʻua o le monosyllabic. Mo se faʻataʻitaʻiga: la, areto, sili atu, avea.
- Upu faʻapitoa. E mafai ona vaevaeina i ni faʻataʻitaʻiga se lua ma o le mafuaʻaga lea e taʻua ai o le bisyllabic (lua syllables). Mo se faʻataʻitaʻiga: ca - ma, cuer - no, puen - te, tren - za
- Upu taʻitasi Trisyllabic. Latou mafai ona vaevaeina pe vaevaeina i ni tolu silapela. Mo se faʻataʻitaʻiga: pan - que - que, cua - dra - do, pe - la - do, ter - rre - no
- Upu faʻatauvaʻa. E mafai ona vaevaeina pe vaevaeina i ni vaega se fa poʻo ni silapela. Mo se faʻataʻitaʻiga: tri - an - gu - lo, te - le - fo - no, pa - pe - le - ra, e - di - fi - cio
- Upu Pentayllabic. E mafai ona vaevaeina i latou i le lima silapela. Mo se faʻataʻitaʻiga: ma - te - ma- ti - cas, en - ci - clo - pe - dia, me- di - te - rrá - ne - o
- E mafai ona tautuaina oe: Upu e mafai ona faʻaaogaina
Ituaiga o silapela
E mafai ona avea faʻaupuga tonic (i ai pe leai foi se faaleoga) poʻo le faʻalavelave (o mea e le paʻu i ai le malosi o le leo).
Fausiaina o le faamamafa syllables
E mafai ona fausia ni faʻaupuga i ala eseese:
- Faʻatulagaina o le silapela e le tasi faʻaleo leo. Mo se faʻataʻitaʻiga: "ea": a - é - re - o.
- Fausiaina o se vaueli ma le konesane (e taʻua foi o silapila faigofie pe tuusao). Mo se faʻataʻitaʻiga: em - ple - a - do.
- Fausiaina o le silapela ma sili atu ma le tasi vaueli ma / pe faʻapea e sili atu ma le tasi le konesane. Mo se faʻataʻitaʻiga: lelei - leai.
Hiatus
O le hiatus o le tuueseeseina lea o ni vaueli se lua e fesoʻotaʻi eseʻesega. E mafai ona faʻaali pe leai foʻi.
Mo se faʻataʻitaʻiga: a - é - re - o, ca - os, co - or - di - nar
- Vaai atili: Hiato
Diphthong
O le diphthong o le tuʻufaʻatasia o ni vaueli vaivai e lua (i, u) poʻo se vaueli malosi (a, e, o) ma le vaueli vaivai (i, u).
I le diphthong, o le vokales felavasaʻi o loʻo i le tutusa tutusa, vagana ai le diphthong malepe pe malepe.
Mo se faʻataʻitaʻiga: mue - la, pue - blo, rui– do
- Vaai atili: Diphthong
Faʻataʻitaʻiga o silapela
A - li - ca - í - fai | Mataupu | Sisi |
A - pu - ro | Frus - tra - tion | Faʻafeiloaʻi tamaloa |
Tuaoi | Lumanaʻi | Ri - a - za |
Faletupe | Ia - chi - zo | Se - gui - dor |
Pa - ba | Ho - ga - za | Sim - pa - ti - a |
Susulu | Fale | Sofa |
Bur - bu - ha | I - aoga - leai | Ia - lem - ne |
Vevela | I - te - li - gen - cia | Kapeneta |
Ca - rre - ta | Ko - a - le | Tem - pa - no |
Fale | Saolotoga | Faʻapalepale |
Pese | Moli | Taavale Trolley |
Le lelava | Tina | Oe - avea - oe - a |
Ce - rra - du - ra | Pepelo | Tasi |
Masani | Pepelo | Alu - gon |
Fefe | Lanu uliuli | Lototele |
Co - ma - dre - ja | Kid | Saw - li - nis - ta |
Dolphin | Os - tra | Oe - ma |
Taimane | Laʻau | Seevae |